OSREDNJI INTERVJUJI

Uspeha ni brez kančka sreče

Direktor mariborske enote Zavarovalnice Adriatic Slovenica, športnik po stasu in umetnik v duši, Vinko Prislan, je naš osrednji intervjuvanec. Človek mnogih interesov in direktor, ki nadvse spoštuje kreativnost in sposobnost posameznika delati bolje!

 

Kako se radi predstavite?

Menim, da je samopredstavitev predvsem prilagojena posamezniku. Kadar govorimo o poslovnem področju, enostavno ne gre mimo dejstva, da sem vanj vpet že več kot 35 let. Pomembno pri tem je, da rad delam v timu, v katerem spodbujamo kreativnost in pozitivni duh, saj dajem velik poudarek inovativnim rešitvam in kreativnosti posameznika v timu. Vsak posameznik namreč mora imeti priložnost izkazati svojo kreativnost in poznati, kaj smo delali dobro, kaj se splača ohraniti in kaj bi morda prihodnjič lahko naredili drugače, še bolje. In sem človek mnogih interesov, kar se mi za vodstveno funkcijo zdi nujno.

Če bi lahko izbirali še enkrat, kaj bi počeli poslovno? S čim bi se ukvarjali?

Uh, moji interesi so zelo široki. Delal bi denimo v pravnem poklicu ali na področjih, povezanih s psihologijo in medčloveškimi odnosi. Zanimata me še zdravstvo in kultura, tudi potujem rad – obiskal sem domala vse pomembne evropske galerije. (smeh) Ne zanima pa me delo v politiki.

Ampak vsa ta področja vam verjetno kot menedžerju in vodji izjemno koristijo?

Res je. In prav je tako. Če bi se z določenim področjem ukvarjal kot strokovnjak, bi ga moral obvladati v globine. Tako pa se ukvarjam z vodenjem svojega tima sodelavcev, in to počnem zelo rad, hkrati pa se lahko vsaj delno posvetim vsakemu od naštetih interesov.

Kdo je pravi voditelj? Kaj je pravo vodenje?

Pravi vodja je tisti, ki dosega poslovne cilje, je uspešen in ga obenem cenijo sodelavci. Potrebna je visoka stopnja strokovnosti, ključnega pomena je dober medčloveški odnos. In pravi vodja je tisti, ki postavi tim, v katerem vsak odgovorno prevzema svoje obveze. Res pa je, da status direktorja danes ne pomeni več toliko kot nekoč. Danes je direktor eden od članov kolektiva, z nekaterimi dodatnimi odgovornostmi. Nekako prvi med enakimi.

Menite, da je slog vodenja danes treba prilagajati krizi na trgu?

Zagotovo. Treba je pogledati, kako smo delali doslej in kaj smo delali dobro – glede na to zastavimo cilje. Menim, da se ne smemo pretirano ukvarjati s preteklostjo in s težavami. Če doslej ni bilo želenih uspehov, moramo poskusiti delati drugače kot prej, da bi bili bolj uspešni. Treba je dati priložnost novim idejam, novim načinom dela, prilagojenim razmeram na trgu.

Kaj najbolj cenite pri svojih sodelavcih?

Običajno tisto, kar najbolj cenim pri sebi. (smeh) Čeprav to najbrž vedno ni tudi najboljše … Zelo pomembne so osebnost posameznika, energija, konstruktivna drža in poštenost do sebe in do sodelavcev. Strokovne kompetence so pa tako ali tako ključ do uspeha.

Verjamete v ženski in moški princip vodenja?

Zame je ključno, da je posameznik na svojem delovnem področju uspešen in učinkovit, ne glede na spol ali starost. Zagotovo obstajajo področja, na katerih pridejo bolj do izraza osebnostne lastnosti. Prepričan pa sem, da je treba delati dobro, ne glede na to, ali si moški ali ženska.

Kako združujete uspeh v poslovnem in zasebnem življenju?

To je pomembno vprašanje, ki bi si ga moral zastaviti vsak dober menedžer! Ni namreč vedno pomembno zgolj, koliko časa je nekdo na delovnem mestu, ključno je, da daš maksimum od sebe, ko si na delovnem mestu! In vsi vemo, da maksimuma od sebe ne moreš dajati 15 ur na dan. Sem pristaš tega, da je pogoj za uspeh v poslu tudi urejeno zasebno življenje.

In kaj je po vaše uspeh in sreča?

Uspeh, tako poslovni kot osebni, običajno merimo z dosežki v življenju. Seveda uspeha ni brez kančka sreče. Če gledamo poslovno, je sreča tudi to, da lahko vzpostaviš dober tim sodelavcev, na katere se lahko zaneseš!

Vse pogosteje vas je mogoče opazovati skozi vaša poslikana platna.

Drži! Kot sem že omenil, mi je kultura od nekdaj blizu. Začel sem s petjem, še v dijaških in potem v študentskih letih. Zadnja leta pa čutim, da se želim izražati tudi s slikanjem. Všeč so mi impresionisti Rembrandt, Monet, Van Gogh … tematike, ki so bliže naravi … Kaže, da sem na pravi poti. Ustvaril sem blizu 200 del v oljni tehniki in jih postavil na ogled doma in v tujini. To mi je blizu, to čutim in s tem ob športu zapolnjujem svoj prosti čas. Obenem pa je to nekaj, s čimer se bom ukvarjal, ko bo aktivna doba minila (smeh), ko bom v 'penziji'.

Končajva z mislimi, ki so vam blizu, po katerih se ravnate …

Ljudje smo, ker čutimo, ker ljubimo, ker mislimo, ker smo odgovorni, ker ustvarjamo.
Ko tega več ni, smo odšli. Ostanejo le spomini in še nekaj …

PIŠE: Simona Lobnik Ambrožič, odgovorna urednica, FOTO: Grega Neuvirt