OSREDNJI INTERVJUJI

Življenje umetnika

Ni bistveno to, da sem pianist, glasbenik in profesor v eni osebi. Sem človek, ki vidi povezavo med dejavnostmi, ki so v tradicionalnem pogledu ločene. Na začetku sem se izuril za glasbenika in profesionalno sem kot glasbenik deloval nekaj let. V tem času sem našel svoje mesto tudi v menedžementu kreativnih in kulturnih industrij, kar je usmerilo moje zanimanje v organizacijske študije in vodenje. Veliko lastnosti iz sveta glasbe oziroma umetnosti nasploh je ključnih pri menedžementu in vodenju. Predvsem razumevanje ter globok, smiseln in intimen odnos do procesa kreativnosti in inovacije sta bistvena za uspešno razvijanje in usposabljanje vodstva danes. Umetnost igra pomembno vlogo pri takšnih procesih. Glasba kot skupinska dejavnost nas zelo dobro uči, kako videti organizacije kot skupine posameznikov, ki ustvarjajo skupaj.

 

Spoznal sem, da se moje življenje glasbenika bistveno ne razlikuje od mojega življenja predavatelja.

V glasbeni praksi sem se veliko posvečal skupinam ljudi (npr. pevskim zborom) in jim pomagal pri spoznavanju njihovega potenciala, lajšanju medsebojnih interakcij ter pridobivanju smeri in vsebine. Prav to počnem tudi v učilnici. Moje kreativno življenje, v sklopu katerega skladam nove pesmi in na novo oz. po svoje interpretiram že ustvarjene, veliko prispeva k oblikovanju novih predavanj, predstavitev, seminarjev, delavnic ... Še vedno komponiram in ustvarjam, vendar v drugem mediju, drugi profesiji. Zaradi tega se nekoliko manj vključujem v glasbene aktivnosti, kot sem se nekoč, vendar je glasba v mojem življenju še vedno zelo prisotna.

Tipična pot urjenja poslovnih vodij in podjetnikov na funkcionalnih tečajih ne odgovarja na potrebo videti poslovanje kot del družbe. Zakaj se vpeljava umetnosti vedno bolj prepoznava kot bolj kreativen in inovativen način razvoja voditeljev?

Bistvo umetnosti sta relevantna, smiselna in obujajoča kreativnost ter inovativnost. Umetnik, ki ga dojemamo kot uspešnega, mora vsakič ponuditi nekaj novega in svežega. Zamislite si to z ozirom na kolosalno maso neverjetne umetnosti, ki je bila ustvarjena v zgodovini človeštva. Ustvarjalen umetnik, bodisi poet, pevec, koreograf ali scenarist, se srečuje z enim najtežjih poklicev, saj mora ob velikanski kakovosti umetniških del sam najti svoj glas, svoj slog, svoj unikatni prispevek in predstaviti nekaj popolnoma novega. Povrhu vsega se to od njega ne pričakuje enkrat, temveč vedno znova - to dela, kadar 'gre v pisarno'. Karakteristike, ki iz tega izhajajo - domiselnost, radovednost, pozornost, predanost, strast - so natanko to, kar iščemo v menedžementu in vodstvu, in ravno te karakteristike bodo označevale uspešne organizacije prihodnosti.

Umetnost pa ni le surova kreativna inovacija. Umetnost nas pripelje do globljih področij čustvenega zavedanja in nas poveže ne le z nami samimi, temveč s celotnim zunanjim svetom in ljudmi, s katerimi si ta svet delimo. Umetniki imajo sposobnost videti svet v več lučeh, pogosto bolj realistično, iskreno, in razkrivajo svet slabih in grdih ter v nas vzbudijo čustovanje do njega. Doživljanja, ki nam jih prinesejo dela, kot so Picassova Guernica ali Pendemeckijeva kompozicija Trenodija: za žrtve Hirošime, nas miselno in čustveno soočijo z zlom človekovih dejanj in tem, čemur radi rečemo 'napredek' ali 'razvoj'.

Kako umetnost navdihuje poslovnega vodjo, da pokaže svoje talente? Kako nas lahko umetnost pripelje v stik s svojo lastno kreativnostjo?

Spoznal sem, da je ukvarjanje z umetnostjo zanesljiva pot v svet kreativnosti - svet, ki ga organizacijske strukture, hierarhije, birokracije in procedure implicitno zmanjšujejo, če ne popolnoma izničijo. Podajanje v umetnost je dober način premagovanja notranjih ovir, ki smo jih zgradili sami in ki nam krepijo prepričanje, da nismo ali ne znamo biti kreativni. Velikokrat sem videl poslovneža, ki je nervozno vzel v roke čopič, ga pomočil v barvo in previdno povlekel čez list papirja. Videl sem iskro v očeh, iskro, ki ga je popeljala v čas brezmejne otroške kreativnosti. Tako ponovno najdemo nekaj, kar je človeku prirojeno, to je zmožnost ustvarjanja, zmožnost oblikovati in delovati na svet okoli nas.

Če ob bok postavimo otroka in odraslo osebo, kateri izmed njiju bo bolj kreativen?

V veliki večini primerov bo večjo kreativnost pokazal otrok. Vidimo, da se v času odraščanja pri večini zgodi nekaj, kar občutno zmanjša tendenco ali željo po kreativnosti. Delni razlog za to sta psihološki in kognitivni razvoj, še vedno pa imajo pri tem veliko besede funkcije naših sistemov izobraževanja, organizacijske birokracije, standardizacije, čredni nagon ... Kljub temu ob ukvarjanju oziroma ponovnem ukvarjanju z umetnostjo ponovno pridemo v stik s svojo umetniško žilico. Ponovno gledamo skozi prizmo ne le grobih verjetnosti, temveč neskončnih priložnosti. Če želimo ustvariti trajnostno, uspešno prihodnost, če želimo rešiti sistemske in eksistencialne težave, s katerimi se srečuje vsak od nas, moramo nehati razmišljati, kaj je verjetno, in razmišljati bolj, kaj vse je mogoče. Umetnost prinaša prav to.

Vsaka dobra organizacija ima, strateško gledano, opravka z verjetnostmi. Izredno veliko organizacij pa se ukvarja z možnostmi. Organizacijam, ki jim uspe videti onkraj sveta verjetnosti in uzrejo svet možnosti, tudi uspe dvigniti raven svojega poslovanja.

Kako IEDC vključuje ta koncept šole kot umetniške galerije v življenje?

Vse, kar dela IEDC, je prežeto z umetnostjo. Začne se že s samim prihodom na to šolo, ki je resnično ustvarjena kot umetnostna galerija - želeli smo ustvariti estetsko okolje, ki bi bilo navdih za učenje, razvoj, diskusije ... Vendar ustrezen prostor ni dovolj, treba je tudi aktivno vključiti in povezati ljudi med seboj in s tem prostorom. V naše programe vpletamo na umetnosti grajene dejavnosti (slikanje, pisanje, petje ...), da vpeljemo ljudi v miselni okvir umetnosti in kreativnosti. Znotraj tega se jim ponuja tudi možnost za refleksijo, da premišljujejo o sebi in o svetu - mestu, ki ga zasedamo v njem, in odgovornostih, ki jih prevzemamo.

Kakšni so vtisi s prve delavnice CreSt (Creative and Strategic Leadership Development Progam)? Ali lahko pričakujemo ponovitev?

Prva delavnica CreSt je pri sodelujočih požela neverjeten uspeh in jim prinesla nepozabne izkušnje. Vstopili so v okolje visoke kreativnosti (garažo smo spremenili v umetniški studio), kjer so bli obdani s kreativnimi procesi, usmerjenimi proti edinstvenim načinom strateške inovacije. Program je vključene popeljal na pot od ustvarjanja sistemskega razumevanja dejanskega poslovanja do nepoznanih kontekstov prihodnost, z namenom prepoznavati strateška tveganja, za katera je treba razviti strateški 'miselni vzorec', rešitev. Pri spoznavanju dejanskega poslovanja so uporabljali slikanje, kiparjenje in poezijo o identiteti organizacije. Na strateško vodenih pogovorih o njihovih izdelkih so prišli do globljega razumevanja in predstavljanja potreb trga, ključnih kompetenc in potrebnih zunanjih dejavnikov, s katerimi se še nikoli niso srečali. V slikanju in pripovedovanju so odkrivali vidike različnih možnosti razpleta dogodkov. Ko so bli popolnoma potopljeni v svet kreativnosti in domišljije, so se naučili razviti robustne, relevantne zgodbe možnih razpletov, v katerih so se predpostavljanja zunanjih razmer (politika, okolje, družba, sredstva ...) močno razlikovala od zgodbe do zgodbe. Program CreSt popelje ljudi v neskončen svet možnosti, ne le verjetnosti. Vsaka dobra organizacija ima, strateško gledano, opravka z verjetnostmi. Izredno veliko organizacij pa se ukvarja z možnostmi. Organizacijam, ki jim uspe videti onkraj sveta verjetnosti in uzrejo svet možnosti, tudi uspe dvigniti raven svojega poslovanja.

Program CreSt je tržišču seveda na voljo. je najboljn inovativen, zahteven in transformacijski strateški program in ne znam si predstavljati bolj relevantnega programa za vodilne organe, člane uprave, višje oblikovalce politike in druge.

PIŠE: Simona Lobnik Ambrožič, odgovorna urednica, PREVOD: Urban Ambrožič, FOTO: Grega Neuvirt