Uspešno vodenje: delo, strast, hrepenenje

Božo Emeršič, predsednik uprave zavarovalnice Grawe, mož z najdaljšim stažem v vrstah vodstvenega zavarovalniškega kadra. Grawe zavarovalnica d.d. je del mednarodnega koncerna Grawe z več kot 187-letno tradicijo. Začetki segajo v dvajseta leta 19. stoletja, ko je nadvojvoda Janez dal pobudo za ustanovitev vzajemne zavarovalne družbe, prvotno namenjenega zavarovanju proti požaru. Tako je bila leta 1828 v Avstriji ustanovljena Grazer Wechselseitige (Graška vzajemna) in zavarovalnica je začela svojo uspešno pot s poslovanjem na področju tedanje Štajerske, Kranjske in Koroške. S spremembo meja se je utrdila sprva na avstrijskih tleh, leta 1991 pa je pričela pot internacionalizacije po Sloveniji. Danes je koncern Grawe prisoten v trinajstih državah srednje, južne in vzhodne Evrope.

 

Delujete v branži, ki je bila v preteklih letih izrazito podvržena nihanjem na trgu  (spomnimo se na žled, poplave). Kako tovrstni pojavi vplivajo na zavarovalništvo?

Zavarovanje se tako v svetu, kot tudi v Sloveniji, konstantno prilagaja glavnim trendom okoljevarstvene problematike, globalnega segrevanja, staranja prebivalstva, demografske ekspanzije in globalizacije. Ekstremne vremenske razmere, ki smo jim priča zadnja leta, imajo na eni strani bistveno večje gospodarske posledice, na drugi pa jim, ob hitrem pretoku informacij in razširjenosti medijev, posvečamo veliko pozornost. Tudi demografsko staranje prebivalstva zahteva določene prilagoditve. Življenjska doba se podaljšuje, zaradi česar se preoblikuje demografska piramida, ki postaja ožja in višja. Vse to predstavlja nov izziv v zavarovalništvu in oblikovanju naših produktov. Zavarovalnice se seveda na to pripravljamo, reagiramo in delujemo na osnovi predvidevanj škodnih dogodkov. Z vplačili realtivno majhnih novih prispevkov, oziroma zavarovalnih premij, se oblikujejo rezervacije, sredstva, s katerimi se izplačujejo znatne škode. V tem smislu morajo zavarovalnice dolgoročno vzdržno in zelo odgovorno gospodariti. 

Ali so torej življenjska zavarovanja segment, kjer beležite največjo rast?

Življenjska zavarovanja in skrb za lastno starost sta področji, ki jima je zagotovo namenjeno vse več pozornosti tudi v Sloveniji. Delež življenjskih zavarovanj v bruto narodnem dohodku in drugi pokazatelji, običajni za našo branžo, nakazujejo, da se tukaj zavarovalna premija še lahko dviguje. Kratkoročno gledano pa gre Slovenija skozi val recesijske krize, ki je imela vpliv tudi na zavarovanja, saj ljudje v ta namen manj investirajo. Predvsem premoženjsko in življenjsko zavarovanje v zadnjih nekaj letih beležita negativen razvoj, vendar je pričakovati ponovno rast, ki bo sledila okrevanju gospodarstva in rasti kupne moči.

Ali drži, da Slovenci še vedno najprej zavarujemo nepremičnine in premičnine, šele nato poskrbimo zase in  zavarujemo sebe ter svoje življenje?

Razrez celotne premije na zavarovalnem trgu v Sloveniji razkriva razmerje zavarovanj 75-25 v korist premoženjskih in osebnih zavarovanj, ki niso življenjska, medtem ko je v primerljivih  gospodarstvih to razmerje 50-50, delež življenjskih zavarovanj je torej bistveno višji kot pri nas.

Kako odgovarjate na pogoste očitke, da so zavarovalnice le poslovni subjekt, ki črpa denar od gospodarstva in državljanov?

V vsakem poklicu, v vsaki panogi obstajajo stereotipi. Zavarovalništvo ima svoj ugled, obenem pa se ga drži tudi kakšen stereotip. Zavarovalnice morajo poslovati pozitivno, saj na dolgi rok z negativnim poslovanjem ne bi izkazovale finančne sposobnosti in s tem bi bil ogrožen osnovni poslovni namen zavarovalnic: izplačevati odškodnine in zavarovalnine. Verjamem, da zavarovalnice opravljamo pomembno funkcijo, saj naše poslovanje temelji na tem, da zavarovalno storitev ponudimo tistim, ki jo potrebujejo. Zato je zavarovalništvo pomembno gospodarsko področje. Če ga ne bi bilo, bi si ga bilo nujno potrebno zamisliti (smeh).

Ste tudi družbeno odgovorno podjetje, kajne?

Res je. Družbena odgovornost v zavarovalništvu je v svojem bistvu povezana s samim poslanstvom opravljanja zavarovalne storitve, saj z izplačilom odškodnine, zavarovalnine, ali pri asistenčnih produktih s samim opravilom storitve, pomaga ljudem, ko se jim zgodi nezgoda in so potrebni pomoči. Drug vidik je družbena odgovornost kot termin, ko podjetje odgovorno posluje, deluje v nekem okolju, upošteva okoljevarstvene standarde in okolju v katerem deluje, vrača pozitivne učinke. V Grawe tako podpiramo niz aktivnosti na področju izobraževanja in šolanja, smo partner Pravne fakultete v Mariboru, kot sponzorji vlagamo in podpiramo kulturne prireditve, športne prireditve, se odzovemo tudi na posebne situacije v družbi. Na drugi strani spodbujamo prostovoljstvo med sodelavci in tako se prepletajo enkratne akcije s celostno dolgoročno politiko našega podjetja. V 2014 pa smo prejeli tudi nagrado HORUS za družbeno odgovorno podjetje, na kar smo zelo ponosni, saj jo podeljuje uveljavljen inštitut pod pokroviteljstvom predsednika države.

Sedež imate v Mariboru. Ali je oddaljenost od glavnega mesta prednost ali slabost?

Iz mojih mednarodnih osebnih izkušenj lahko rečem, da je na področju JV Evrope, ali nasploh tranzicijskih gospodarstev, kjer se je po letu 1990 spremenilo družbeno gospodarstvo, prisotne bistveno več centralizacije v metropolah, kjer so politični, gospodarski in finančni centri. V Sloveniji je centralizacija sicer prisotna, vendar manj izrazita, kot v omenjenih drugih gospodarstvih. Prednost je predvsem ta, da je Slovenija kot gospodarstvo relativno majhna, ne le po kapitalskih in demografskih zmožnostih, ampak tudi geografsko. Obenem imamo relativno kvalitetne cestne povezave. V 20 letih je bilo kar nekaj narejenega. Tako je našo deželo možno prevoziti v nekaj urah in razdalje v Sloveniji ne predstavljajo posebne ovire poslovanja.

Kaj lahko poveste o svojem slogu vodenja podjetja?  Vam je bližji avtoritativen ali demokratičen način?

Menim, da je najbolj nepravično in naporno ocenjevati sebe, po uspešnosti in po slogu vodenja. V vseh teh letih sem se, na osnovi vzora, navzel demokratičnega pristopa. Takoj po fakulteti sem imel priložnost delovati v dinamičnem mednarodnem poslovnem okolju, kjer sem deloval v okviru velikega uglednega mednarodnega podjetja. Z relativno majhnim timom sodelavcev sem bil odgovoren za izgradnjo poslov na področju Balkana in JV Evrope. Kot majhna delovna skupina smo navezali dobre odnose. Bil sem vodja, vendar smo delovali povsem demokratično, timsko, tudi ko so odgovornosti zrasle. In ta način vodenja mi je ostal vse do danes.

Povezujete veliko ljudi. Se strinjate, da so ljudje steber podjetja?

Podjetje, ki ga vodim, je del mednarodnega koncerna, ki deluje na nizu tržišč srednje in JV Evrope. V Sloveniji zaposlujemo približno 300 sodelavcev, dodatnih 300 ljudi pa je poslovno močno povezanih z uspehom in rastjo našega podjetja. Ker je zavarovanje storitvena dejavnost, naš izdelek ni oprijemljiv. Je storitev, ki je ne moreš poskusiti, prijeti. Še bolj specifična je, ker gre za obljubo, da bo nekaj narejeno v prihodnosti, ko bodo izpolnjeni točno določeni dejavniki. Zato je odnos med sodelavci našega podjetja in strankami bistven za uspeh in seveda so ključni predvsem ljudje.

Kako motivirate sodelavce in kaj vas osebno najbolj motivira?

Drugi del vprašanja je bistveno lažji od prvega. Motivira me, če so sodelavci zadovoljni. Ko s prihodom na delo ne izpolnjujejo le ekstistenčne potrebe, pač pa tudi vizijo po osebni rasti, po napredovanju, strokovni rasti. Motivira me, da ljudje z veseljem in ponosom prihajajo na delovno mesto, so radi del ekipe in so ponosni, da so del tega podjetja. Kar se tiče njihove motivacije, pa obstaja več nivojev. Dolgoročne - latentne, ki izhajajo iz zdravega poslovnega okolja in samega poslanstva naše dejavnosti. Razumevanje, da je naše delo plemenito. Motivacija izhaja tudi iz urejenih odnosov znotraj podjetja in od kratkoročnih vzpodbud, kamor sodi tudi vzpostavitev tekmovalnih poslovnih ciljev in s tem povezanih bonusov ali nagrad, ki jih zaposleni lahko doseže.

Ste velik tim, kako dosegate enotnost, koherentnost?

Zelo cenimo pripadnost podjetju, naš cilj je dolgoročno zaposlovanje. Po tej lastnosti smo poznani tako kot koncern kot tudi v Sloveniji. Že moj osebni primer kaže na to, saj sem trenutno oseba z najdaljšim stažem - z neprekinjenim delom v upravi kakšne zavarovalnice v Sloveniji. Podobno velja tudi za marsikaterega mojega sodelavca.

Kdaj se konča poslovno življenje in prične zasebno?

Delo vodij, managerjev v nekem podjetju, vidim bolj kot način življenja, kakor pa zgolj službo ali skupek opravil. Kdor tega ne prevzame z vsem srcem, kdor na svoje delo ne veže svojih strasti, hrepenenj, najbrž pri tem ne bo uspešen. Ločevanje zasebnega in poslovnega življenja je težko. Velikokrat v šali rečem, da je zasebno takrat, ko snamem kravato, kar pa ne pomeni, da odložim telefon, da ne pogledam elektronske pošte. Velikokrat se šele takrat, v večernih urah, v okolju, ki ni pisarniško, lotim kakšne strokovne literature, poslovnih analiz, s katerimi se moram seznaniti ali pripraviti osnutek strategije za kak poslovni izziv. 

Pri tem zagotovo potrebujete močno podporo najbližjih. Je prepletanje zasebnega s službenim slabost?

Brez podpore najbližjih ne gre. Psihološke, intelektualne ali časovne obremenitve, so lahko znatne. Družina je velikokrat prikrajšana in jaz sem svoji družini nadvse hvaležen, da to prepoznajo in cenijo. Če izhajam iz tega, da je potrebno jemati to delo kot življenjski stil, ki mu je dodana strast, nanj ne morem gledati kot na slabost. Iz dela je potrebno izvleči tisto, kar je dobro, kar te motivira.

Katere prostočasne dejavnosti vas sproščajo?

Nekaj hobijev je, ki bi se jim sicer želel posvečati bolj, kot mi uspeva. So protiutež delu, kjer velikokrat načrtujem, izvajam ukrepe, sestankujem, skupaj s sodelavci zaganjamo nove in spremljamo aktualne projekte. Delamo torej na aktivnostih, ki prinašajo pogosto šele v dolgoročni prihodnosti merljive poslovne učinke. Zato, kot nasprotje in obenem ravnotežje, obožujem hobi, kjer so rezultati vidni takoj. To je vrtnarjenje. Prebivam izven mesta, v podeželskem okolju, kjer imam velik vrt, veliko trave in rad imam urejeno okolje. Da mi časa za urejanje okolja še dodatno zmanjkuje, poskrbi tudi moja nemška ovčarka, ki me prisili k vsakodnevnemu sprehodu. Izzivov mi nikoli ne zmanjka.

Nam na koncu lahko zaupate kakšno željo?

Skrite zasebne želje naj ostanejo skrite. Želim pa, da bi veliko ljudi prepoznalo Slovenijo kot deželo priložnosti.  Nesrečen sem, ko poslušam znance ali naključne sogovornike, ki stereotipno razlagajo, da je v tujini bolje. Želel bi jih izzvati, naj se odpeljejo v tujino, saj do tujine ni več kot uro vožnje... na primer do Avstrije. Dejstvo je, da je Slovenija prelepa dežela, da imamo dobre ljudi, da znamo dobro delati. Najbolj nerodni  Slovenci so tisti, ki jih je Miličinski opisal v Butalcih, večinoma pa gre za pametne in dobro namerne ljudi. Moja želja je, da bi v Sloveniji ljudje to prepoznali. Da bi doumeli, da lahko s sodelovanjem ustvarimo okolje, na katerega bomo ponosni in da bodo tujci govorili, kako je v Sloveniji lepo.

Obstaja moto, citat, ki ga radi delite z drugimi in se po njem ravnate tudi sami?

Blizu mi je citat, ki predstavlja tudi poslovno vizijo podjetja in jo je ob ustanovitvi zavarovalnice Grawe v začetku 19. stoletja izrekel ustanovitelj. Misel, ki odseva iz tega citata, je moč interpretirati širše, kot je zgolj poslanstvo našega podjetja, glasi pa takole: »Mnogo nas je in naša sloga nam daje moč, da delamo dobro. Naloga vsakogar je, da prispeva svoj del.«