Ne krivi nikogar, ne pričakuj ničesar, naredi nekaj
Janez Škrabec, podjetnik mednarodnih razsežnosti, častni konzul Kraljevine Maroko, predsednik Slovenskega konzularnega zbora, predsednik Slovensko-ruskega poslovnega sveta, predsednik Alumni Kluba Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani ter član mnogih drugih poslovnih združenj. Leta 2009 ga je predsednik Ruske federacije odlikoval z najvišjim državniškim odlikovanjem – Redom prijateljstva.
Osebno in preko podjetij Skupine Riko Janez Škrabec deluje kot pokrovitelj institucijam, posameznikom ter projektom s področij kulture, umetnosti in športa ter dejavno in zvesto podpira dejavnosti lokalnega okolja. Charles Handy, svetovni guru menedžmenta, ga je v svoji knjigi The New Philantropist, The New Generosity zaradi njegovih donatorskih in mecenskih prizadevanj uvrstil med 23 novih svetovnih filantropov.
V javnosti veljate za zgodbo o uspehu, kaj pa je za vas uspeh?
Zvok besede uspeh me vseeno spomni in opomni na besedo uspavanje. Zato se trudim, da me bolj razveseljujejo procesi kot dosežki. Slednji namreč prehitro uspavajo. Proces pa v meni budi vitalne zanose, ki dramijo ustvarjalnost in se zoperstavljajo malodušjem in nevarnemu počitku na lovorikah.
Ste član številnih društev, organizacij … vam katero še prav posebno veliko pomeni?
Želim biti aktiven in dejaven. Na svojo poslovno dejavnost se namreč oziram holistično, sem aktiven ne le na ozkem poslovnem področju, temveč tudi širše. Zgledujem se po ruskem pregovoru: »Več kot je kontaktov, več je kontraktov (pogodb).« Nikoli ne čakam na priložnosti, ampak se trudim priložnosti ustvarjati sam. Najbolj sem ponosen, da me je EF UL izbrala za predsednika svojega Alumni kluba. Po eni strani je to priznanje stroke, po drugi pa sem navezan tudi čustveno, saj gre za mojo fakulteto.
Za svoje delo in dosežke ste prejeli številne nagrade … vam je katera še prav posebej pomembna?
Vsaka od prejetih nagrad ima svoje mesto in svoj pomen. Največ mi pomenita nagrada Časnika Finance in GZS. Najbolj pa me poboža tista, ki govori, da se moji sodelavci ob meni dobro, lepo in uspešno počutijo – to je priznanje Zlata nit.
Uspešni projekti so podjetju Riko prinesli dober sloves ter trdne pozicije na svetovnih trgih. Gradite pa tudi na tradiciji domačega kraja in vlagate v lokalni razvoj, zakaj?
Moj osnovni vrednostni sistem se imenuje koncept korenin in kril. Krila zato, da letimo za svojimi ambicijami, korenine zato, da ne izgubimo tal pod nogami. In zato Riko investira v svojo zibelko. Škrabčeva domačija v Hrovači je spomenik lokalni tradiciji, ki jo vključujemo v svoj poslovni model. Ta muzejsko-kulturni kompleks, ki smo mu dodali še dizajn butik hotel, gosti vse naše poslovne partnerje, kupce in naročnike. Tu lahko spoznajo naše vrednote, našo izvirnost, našo odgovornost, ki jo negujemo do skupnosti, kulturnih dobrin in narave. To vzbuja v globaliziranem svetu dragoceno zaupanje, gradi našo prepoznavnost in dviguje samozavest. In zaradi tega v Riku ne prodajamo izdelkov ali storitev, prodajamo zgodbe z žlahtno dodano vrednostjo.
Sodelovali ste s številnimi slavnimi ljudmi, od oblikovalcev do znanih politikov. Kaj vas očara pri sodelovanju z njimi?
Prav tisto, kar me tudi pri mojih sovaščanih ali pa sodelavcih – integriteta, poštenost, iskrivost, predanost poslanstvu. Meni je vsak človek zanimiv, ne glede na to, kakšen poklic opravlja in v kakšnem okolju se giblje. Sem pa zelo počaščen, da sem nekatere, ki jih spoštujem in cenim, spoznal v živo – npr. Billa Clintona, Vladimirja Putina in druge. In seveda ikono oblikovanja, Philippa Starcka, s katerim naju povezuje tudi tesno sodelovanje v blagovni znamki PATH by StarckwithRiko.
Na kak način pa gledate na sodelavce, kako jih vodite in kaj označuje vaše vodenje?
Vsi moji sodelavci so moji partnerji, kajti sem le prvi med enakimi. Poskušam voditi avtentično, z zgledom in vrednotami, nikakor pa ne z avtoriteto. Vsak moj sodelavec ima veliko stopnjo avtonomije pri svojem delu, kar se odraža v večji odgovornosti do dela, ki je ne morejo vzpodbuditi ukazi in navodila.
Veliko vlagate v umetnost in veliko vam pomeni. Menite, da bi umetnost morala zanimati vsakega vodjo, ki da nekaj na svojo širino in razgledanost?
Nikakor ne. Pomembno je, da najdeš tisto področje, ki te iskreno radosti in navdušuje. Učinki tega te bodo navdihovali na poslovni ali zasebni poti. Sam imam rad likovno umetnost, gledališče, literaturo … to mi širi voditeljski in osebni horizont. Nekdo pa širi svoja obzorja s humanitarno dejavnostjo ali športnim udejstvovanjem. Zanima me res veliko stvari, vendar kot vsi opažam pomanjkanje časa za vse. Kljub temu sem zadovoljen, ker se res trudim polno živeti in biti dobra oseba za druge in zase.
Kako pa pri umetnosti izbirate, koga boste podprli?
Moja sodelavka je umetnostna zgodovinarka, ki dobro pozna sceno in z njo vzdržuje stik. Njej je zaupana selekcija pri odkupih del. Želim namreč, da se obseg zbirke širi profesionalno in tudi odgovorno. Zato je naše zbirateljstvo usmerjeno v sodobno umetnost, ki potrebuje zbirateljsko in mecensko potrditev ter spodbudo. Investiramo tudi v gledališče, glasbo in muzeje. Zasledujemo vse tisto, kar lahko umestimo v svojo poslovno zgodbo.
V enem izmed preteklih intervjujev ste rekli, da je edina stvar, ki se je spomnite, prihodnost. To še drži?
Seveda. Vedno gledam naprej, le redkokdaj se ozrem nazaj. Želim si biti vedno premlad, da bi lahko živel od spominov!
Če pomislite na slovenske menedžerje, kaj menite, katere sposobnosti nas Slovence odlikujejo? Kje imamo še vedno izziv?
Mislim, da se premalo zavedamo kakovosti našega življenja. Še vedno imamo kakovostno zdravstvo, odličen javen izobraževalni sistem, tudi drugi izmerljivi kazalci (stopnja brezposelnosti, razmerje med najvišjo in najnižjo plačo) to izpričujejo. Podjetniška struktura je korektna, izvozni potencial je v porastu. Sem optimist. Imamo tudi pomanjkljivosti, vendar nikakor ne bi bil kritičen do njih. Le katera družba ali skupnost jih nima? Izziv prepoznavam samo v tem, da se preveč zanašamo na državo, oz. potrebujemo več podjetniškega duha, ki bo probleme spreminjal v izzive in priložnosti.
Kakšen pa je vaš osebni slogan?
Ne krivi nikogar, ne pričakuj ničesar, naredi nekaj.
Ena izmed vaših zanimivih misli je tudi o prijateljstvu in sklepanju posla ...
Posli morajo narediti prijatelje in ne prijatelji posla. Tega bi se morali držati vsi. Seveda sem se tudi sam že zmotil, ker se te modrosti nisem držal (smeh).
