STROKOVNO

Z 2. januarjem 2016 bo potrjevanje računov postalo obvezno za vse, ki bodo za dobavo blaga ali storitev prejeli gotovinsko plačilo. ZDavPr sicer predvideva tudi prehodno obdobje dveh let, v katerem se bodo zavezanci lahko odločili za izdajo računov iz vezane knjige računov. Tudi tako izdane račune pa bo potrebno naknadno potrditi.

Pri tem je pomembno, da noben zavezanec ne bo smel v istem poslovnem prostoru uporabljati tako davčne blagajne kot tudi vezane knjige računov, kar pomeni, da se bo vsak zavezanec pred začetkom potrjevanja računov moral odločiti za eno od obeh možnosti.

Računi pa bodo po novem, poleg podatkov, ki so že določeni z davčnimi predpisi, morali vsebovati še naslednje podatke:

  • čas izdaje računa (ura in minute),
  • oznako fizične osebe, ki izda račun z uporabo elektronske naprave za izdajo računov,
  • enotno identifikacijsko oznako računa (EOR), in
  • zaščitno oznako izdajatelja računa (ZOI).

Uvedba tako imenovanih davčnih blagajn pa za zavezance prinaša nemalo težav in vprašanj. V prvi vrsti se poraja smotrnost zahteve, da je na vsakem izdanem računu zaščitna oznaka izdajatelja (ZOI) navedena tako v tekstovni obliki, kot tudi v obliki QR kode. Nagradne igre in lažje preverjanje dejanske potrditve računa za  potrošnike so sicer lepa gesta in namera zakonodajalca, ki pa v praksi povzroča mnogo skrbi, saj QR kode ni mogoče natisniti z zastarelimi igličnimi tiskalniki oziroma je to zelo oteženo. Nadalje pomembno težavo predstavlja tudi kompatibilnost zahtevane TLS povezave med zavezancem in informacijskim sistemom FURS, ki jo starejše različice strežnikov naj ne bi podpirale. Ob tem bo treba prilagoditi tudi programsko opremo za številčenje računov, saj bo po novem številka računa sestavljena iz treh delov: oznake poslovnega prostora, oznake elektronske naprave ter zaporedne številke računa.

Potrditev in pridobivanje EOR

Tudi iz vsebinskega vidika in v mnogih specifičnih primerih se bodočim 'potrjevalcem računov' porajajo številna vprašanja. Po pojasnilih FURS bo denimo zavezanec v vseh primerih, ko izda račun za predplačilo, tak račun moral potrditi in pridobiti EOR. Prav tako pa je pri davčnem organu potrebno potrditi tudi vse dobropise in bremepise k izdanim računom, vendar se v takem primeru FURS sporočijo le spremenjeni podatki na računu. V primeru, ko račun ni plačan neposredno ob izdaji in ob njegovi izdaji ni znano, ali bo plačan z gotovino, pa se račun izda z vsemi obveznimi podatki na računu, vendar brez EOR. V kolikor je nato račun plačan z gotovino, mora zavezanec FURS v desetih delovnih dneh od dneva plačila računa poslati podatke o računu. FURS bo zavezancu dodelil EOR, ki bo služila kot potrdilo o prejemu naknadno poslanih podatkov o izdanem računu.   

Digitalno potrdilo in sprejemanje internega akta

Pred začetkom davčnega potrjevanja računov mora vsak zavezanec pridobiti brezplačno posebno namensko digitalno potrdilo ter sprejeti tudi interni akt, v katerem opredeli način številčenja računov ter popiše in dodeli oznake poslovnim prostorom. Pomembna novost, ki jo prinaša ZDavPR, je tudi zahteva, da zavezanec zagotovi povezavo med fizično osebo, ki izda račun z uporabo elektronske naprave in njegovo davčno številko. FURS namreč namerava te podatke uporabiti pri nadzoru zakonitosti zaposlitve.  

Pred uvedbo davčnih blagajn morajo zavezanci tako poskrbeti za kar nekaj stvari, v kolikor želijo, da pri samem postopku obveznega potrjevanja računov v začetku prihodnjega leta ne bo prihajalo do neljubih zapletov. V ta namen je priporočljivo, da vsi zavezanci postopek potrjevanja računov preizkusijo na testnem okolju in se prepričajo, da je njihova programska oprema ustrezna ter da davčnemu organu pošiljajo ustrezne podatke o poslovnih prostorih in računih.

6 stvari, ki jih morajo zavezanci urediti pred začetkom davčnega potrjevanja računov
1. Priprava in sprejem internega akta.
2. Prilagoditev vsebine računa.
3. Pridobitev namenskega digitalnega potrdila za davčne blagajne.
4. Objava obvestila o obveznosti izdaje računa in izročitve računa kupcu ter obveznosti kupca, da prevzame in zadrži izdani račun.
5. Posredovanje podatkov o poslovnih prostorih davčnemu organu.
6. Izvajanje postopka potrjevanja računov.
PIŠE: Matic Bratož, Deloitte