Nov evropski finančni okvir 2014-2020 tudi slovenskim organizacijam prinaša nove možnosti sofinanciranja različnih podjemov. Skupni evropski proračun je sicer skromnejši (za cca 30 mlrd. EUR, skupaj 960 mlrd. EUR), vendar še vedno dovolj bogat za uresničitev dobrih projektnih idej.
Črpali boste lahko iz centraliziranih sredstev v Bruslju in decentraliziranih sredstev v Sloveniji. Evropska komisija bo v novem finančnem obdobju ob odličnosti in inovativnosti projektnih idej pozornost namenila še kazalnikom uspešnosti, tveganjem in ukrepom, odličnemu managementu in trajnim učinkom projektnih rezultatov.
Prvo pravilo: Evropska nepovratna sredstva so davkoplačevalska sredstva
Evropska sredstva so davkoplačevalska sredstva in mnogi v navalu želje po »zastonjskem« financiranju visokoletečih projektnih idej spregledajo to pomembno resnico. Sredstva so znoj in odrekanje evropskih davkoplačevalcev, o njihovem investiranju skozi fiskalne vzvode o smotrni porabi odločajo uradniki v ministrstvih, generalnih direktoratih, izvajalskih agencijah ter ostalih ustanovah doma in v Bruslju.
Nauk: Tuj denar je enostavno investirati, s svojim denarjem pa ravnamo previdno, preudarno in skopuško.
Nasvet: Ko se boste čez mesec dni zapodili za nepovratnimi sredstvi, prijavite projekte, ki bodo dobro premišljeni, tržno preverjeni, natančno vsebinsko, administrativno in finančno načrtovani ter odlično izvedeni v vašo korist in korist družbene blaginje.
Drugo pravilo: Evropska sredstva niso zastonj
Evropska sredstva so oblika dražjega financiranja razvoja in so za celotno družbo draga na dolgi rok. V tem trenutku ste verjetno ugotovili, da ta sredstva niso zastonj, saj je potrebno financirati tudi njihovo upravljanje. Cena skupnega davkoplačevalskega denarja, ki je investiran v jalove projekte, ki zamrejo po financiranju, saj so brez perspektive o kreiranju nove dodane vrednosti, pa je še toliko višja.
Nauk: Temu podarjenemu konju je treba pogledati v zobe, saj so samo ekonomsko upravičljivi projekti vredni svojega denarja.
Nasvet: Razmislite o pomembnosti odločitve glede virov financiranja vašega projekta. Ceno evropskih sredstev mora plačati produktivni sektor evropskega gospodarstva.
Tretje pravilo: Čas je pomemben faktor plasiranja produkta na trg
Večina evropskih sredstev je namenjena ustvarjanju dodane vrednosti in plasiranju novih produktov na trg, pri čemer pa igra veliko vlogo čas, faktor, ki ga radi zanemarjamo. V kolikor želite inovativno idejo čimprej pretvoriti v dobiček, potem vam kandidiranje za evropska sredstva ne bo v pomoč. Zakaj? Zaradi časa, ki ga boste investirali v utemeljevanje skladnosti vašega razvoja z evropskimi usmeritvami, v čakanje na ustrezen razpis, v pripravo projektne dokumentacije in projektnega konzorcija ter v čakanje na odobritev projekta. V Sloveniji na odobritev čakamo med 60 in 90 dni, v Bruslju pa do 6 mesecev. Povprečna uspešnost v Bruslju odobrenih projektov znaša med 10 in 15 %. Bistveno vprašanje je: Kaj so v omenjenem času počeli vaši konkurenti?
Nauk: Čas je denar in s časom kot denarjem ravnamo racionalno. Evropski denar ni namenjen sofinanciranju projektov, katerih inovacijski moment je takojšen in aktualen.
Nasvet: Za financiranje aktualnih inovativnih projektov uporabljajte dolžniške vire financiranja v vseh njegovih oblikah, od bančnih posojil do tveganega kapitala, poslovnih angelov in semenskega kapitala.
Evropska nepovratna in povratna sredstva so za podjetja kot med, ki se topi na jeziku. Slej kot prej se pomeša s slino in naval sladkobe pojenja. Prispodobe nas učijo smiselnosti in smotrnosti uporabe evropskih nepovratnih sredstev za naš poslovni razvoj, zato jih izkoriščajmo skladno s predstavljenimi pravili in se izogibajmo pastem blišča nepovratnega denarja.
